Žiga Papež: Sladka slovenska transverzala – ko pot postane zgodba

Kaj se zgodi, ko se za 16 dni odpraviš na pot, dolgo več kot 660 kilometrov, z več kot 39.000 metri vzponov, in se odločiš prehoditi celotno Slovensko planinsko pot – od Pohorja do Ankarana? Zgodi se zgodba. Potopis. Preizkušnja telesa. In zgodi se iskren pogovor s samim seboj.

Žiga Papež, ultra vzdržljivostni športnik, predavatelj in avtor projekta Sladek Lajf, je poleti prehodil in pretekel Slovensko planinsko pot v enem kosu – brez etap, brez premorov, dan za dnem. A Sladka slovenska transverzala ni bila le športni podvig. Od vsega začetka je imela jasno poslanstvo: ozaveščanje o sladkorni bolezni tipa 1 ter zbiranje sredstev za športno-izobraževalni tabor za otroke s sladkorno boleznijo.

Pot pa ni vodila le čez kilometre in višinske metre, temveč čez najlepše obraze Slovenije. Od tihih gozdov Pohorja, meglenih grebenov in samotnih planin, do ostrih apnenčastih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp, mogočnih Julijcev in razgledov, kjer se ti za trenutek ustavi čas. Vsak dan je prinesel drugačno pokrajino, drugačno svetlobo, drugačno tišino. Jutra, ko se svet prebuja pod tabo. Večere, ko hribi utihnejo in ostaneš sam s seboj. Slovenska planinska pot ni le športna trasa – je sprehod skozi srce naše naravne dediščine.

A hribi hitro pokažejo tudi drugo plat. Utrujenost. Bolečino. Dvom. Trenutke, ko se zdi, da telo ne zmore več, glava pa mora sprejeti odločitev: naprej ali konec. Ko si sam s svojimi mislimi, z vprašanji o smislu, strahovih in razlogih, zakaj sploh hodiš.

Posebno dimenzijo tej poti daje dejstvo, da Žiga že od otroštva živi s sladkorno boleznijo tipa 1. Vsak korak, vsak vzpon in vsak spust so zahtevali natančno spremljanje telesa, prehrane in energije. Sladka slovenska transverzala je bila tudi živ laboratorij – dokaz, da se lahko z znanjem, disciplino in poslušanjem telesa tudi kronična bolezen ne spremeni v oviro, temveč v učitelja.

Potopisno predavanje ne bo zgolj kronološki opis poti. Je iskrena pripoved o tem, kaj pomeni vztrajati, ko je težko. O tem, kako se človek spremeni, ko si dovoli upočasniti in biti prisoten. In o tem, zakaj se včasih največje zmage ne zgodijo na cilju, ampak nekje vmes – na poti.

Vabljeni vsi, ki imate radi hribe, gibanje, iskrene zgodbe in razmislek o življenju.

Četrtek, 12. februar 2026, ob 18. uri, Prireditveni atrij