Knjiga Skupinski portret z očetom je presunljiv spominski zapis Jasne Blažič, hčerke novomeškega humanista, novinarja, esejista, urednika in disidenta Viktorja Blažiča. Avtorica je v pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico Slovenske matice, pri kateri je knjiga izšla, spregovorila o knjigi, ki opisuje življenjsko pot njenega očeta in je hkrati tudi zapis o tem, kako se lahko življenje v trenutku obrne v povsem drugo smer, na kar včasih sami nimamo vpliva.
Očetovo življenje in družine na sploh je bilo zaznamovano z aretacijo, po kateri je skoraj leto dni preživel v zaporu. Do aretacije naj bi prišlo zaradi objave filozofskega eseja Ustvarjanje je svoboda, ki je bil objavljen v reviji Zaliv leta 1975/1976 pod psevdonimom Zorko Prelog, in je v celoti objavljen tudi v knjigi Skupinski portret z očetom. A je bilo jasno, da je to le pretveza. Prijateljeval je s številnimi intelektualci in pisatelji, med njimi tudi z Edvardom Kocbekom. Prepričal ga je, da je spregovoril o povojnih pobojih, zaradi česar je bil Blažič v resnici kaznovan. Najtežji del zgodbe je sledil po prihodu iz zapora. Bil je stigmatiziran in ni dobil službe. Sledil je razpad družine in sinova smrt v nepojasnjenih okoliščinah.
A vseskozi je bil Viktor Blažič zvest svojemu načelu, da je resnica nad vsem. Zelo je bil navezan na rodno Dolenjsko, kamor se je redno vračal. Bil je prejemnik več nagrad, med njimi Jurčičeve nagrade za publicistično delo (1994), predsednik države Borut Pahor pa ga je odlikoval z redom za zasluge za novinarski in publicistični prispevek pri vzpostavljanju svobodnih in demokratičnih temeljev slovenske družbe in njenega medijskega prostora (2013).
Osamosvojitev Slovenije so bile njegove sanje, kar je napovedal že desetletja prej. Umrl je na dan državnosti 25. 6. 2014.