Pogovorni večer z avtoricama knjige Hormoni in demoni

V Parku Rastoče knjige smo prisluhnili Neži Prah Seničar in Urški Henigman, ki sta spregovorili o svoji knjigi Hormoni in demoni. Že vrsto let se ukvarjata z mladimi, po zelo uspešni televizijski oddaji z naslovom Prvič, pa sta se odločili svoje izkušnje strniti še v knjigi.

Knjiga je tako kot oddaja glas mladih, saj je nastala na podlagi njihovih iskrenih izpovedi in pogovorov drug z drugim. »Mladi si želijo biti videni in slišani, želijo si deliti svoje mnenje o svetu z drugimi. Dali smo jim prostor, kjer so se lahko pogovarjali drug z drugim.« Pišeta o najrazličnejših temah, ki zadevajo odraščanje najstnikov. Podrobneje obdelata tudi tematike, ki veljajo za »tabu«, kot so spolnost med mladimi, vključno z novodobnimi pojavi, kot je npr. sekstanje, biološki in družbeni spoli, medvrstniško in spletno nasilje, čustva, zlasti strah, sram in jeza ipd. Gre za tematike, o katerih se pogosto mladi težko pogovarjajo, še zlasti s starši. Pri svojem delu sodelujeta tudi z dr. Mirjano Ule in drugimi strokovnjaki. »Strokovnjaki pravijo, da se je potrebno začeti pogovarjati čim prej, saj se kolektivni sram prenaša naprej z generacijami.« Po izkušnjah se nekje tretjina mladih pogovarja s starši, preostali raje s kom drugim. Veliko jih je izpostavilo, da si v šoli želijo osebe, ki bi bila stalno prisotna in bi se lahko obrnili nanjo v primeru najrazličnejših vprašanj. Izpostavili so tudi, da jih odrasli v pogovorih pogosto prestrašijo, še zlasti kadar se pogovor suče okoli spolnosti, zato se raje pogovarjajo z vrstniki. In brskajo po spletu.

Mladim sporočata, da so napake del življenja in zaradi njih še ni konec sveta: »Priznaj jih, opraviči se in jih, če se le da, ne ponavljaj.« Starši pa naj bi bili v teh letih predvsem »omara« – stalno nekje prisotni ob njih in na voljo, da lahko pubertetnik iz nje vzame, tisto, kar takrat potrebuje.

Priporočamo v branje tako pubertetnikom kot tudi njihovim družinskim članom.

Foto: Arhiv knjižnice