Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in Mestna knjižnica »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca sta v ponedeljek, 9. novembra 2026, pripravili že 21. srečanje Knjižnica – igrišče znanja in zabave, namenjeno izobraževanju knjižničarjev, izmenjavi strokovnih izkušenj in iskanju novih pristopov pri delu z uporabniki.
Letošnji posvet z naslovom Knjižnice kot kompas v digitalnem oceanu: nova vloga knjižnic pri spodbujanju mladih bralcev je osvetlil bralne navade mladih, razvoj bralne pismenosti ter vlogo knjižnic v času digitalnih medijev in spreminjajočih se načinov branja. Osrednje vprašanje srečanja je bilo, kako lahko knjižnice postanejo privlačen in spodbuden prostor za mlade ter jih učinkoviteje nagovarjajo k branju.
Strokovni del srečanja so zaznamovala predavanja priznanih strokovnjakov iz Slovenije, Hrvaške in Velike Britanije.
Dr. Colin Harrison z Univerze v Nottinghamu je prek videokonferenčne povezave predstavil ugotovitve in učinkovite prakse poučevanja bralne pismenosti, pri čemer je poudaril pomen sodelovanja šol, knjižnic, družin in širše skupnosti pri razvoju bralnih sposobnosti.
Dr. sc. Anita Peti-Stantić s Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu se je posvetila sodobnim pristopom k spodbujanju samostojnega branja ter poudarila pomen vključevanja mladih v izbiro besedil in pogovore o prebranem.
Dr. Ana Vogrinčič Čepič s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je spregovorila o bralnem vedenju mladih, njihovem odnosu do literature, vplivu digitalnih medijev in pomenu branja za užitek.
Srečanje se je nadaljevalo z interaktivno delavnico izr. prof. dr. sc. Marka Kovačića z Univerze na Reki, ki je predstavil možnosti vključevanja načel mladinskega dela (youth work) v knjižnične programe. Posebno pozornost je namenil prostovoljnemu sodelovanju, vzpostavljanju odnosov z mladimi ter oblikovanju dejavnosti, ki izhajajo iz njihovih interesov in potreb. Udeležencem je vidno odleglo ob spoznanju, da jim ni treba obvladati vseh področij, temveč predvsem povezovati različne strokovnjake in izvajalce. Po pregledu dobrih praks je sledila aktivna debata v parih o tem, katere pristope bi lahko v prihodnje spremenili.
Pomemben del programa je bil namenjen tudi predstavitvam dobrih praks slovenskih in hrvaških knjižnic.
Alenka Mahajnc iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin je predstavila dolgoročne učinke bralne akcije Moja knjižnica, ki že dve desetletji spodbuja branje med osnovnošolci Zgornjega Posočja.
Vedrana Kovač Vrana iz Mestne knjižnice »Ivan Goran Kovačić« Karlovec in Vera Jaćimović iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto sta predstavili izkušnje čezmejnega projekta ComicZone – Strip zona: en dan, dva jezika, nešteto zgodb, ki je mladim približal strip kot sredstvo branja, ustvarjalnega izražanja in medkulturnega povezovanja.
Eva Zadravec iz Mestne knjižnice Ljubljana pa je predstavila Knjižno kavarno, bralni klub za mlade odrasle, ki z neformalnim druženjem, pogovori o knjigah oz. pogovori na določeno temo in prilagajanjem vsebin interesom mladih, spodbuja branje ter obiskovanje knjižnice.
Osrednje sporočilo srečanja je dodatno osvetlila okrogla miza z naslovom Kdo tam bere? Tko to tamo čita?, ki jo je moderirala mag. Maja Božič iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. V pogovoru so sodelovali: šolski knjižničar Dejan Šiptar iz Osnovne šole Josipa Badalića iz Graberja Ivanićkega z učencema Glorio Jelača in Mihaelom Bartolićem ter šolski knjižničar Jernej Balant iz Srednje ekonomske šole Novo mesto ter dijakinji Kristina Gajić (Srednja ekonomska šola Novo mesto) in Ula Bratkovič (Gimnazija Brežice). Razprava je bila namenjena neposrednemu pogledu mladih na branje, njihove bralne navade in doživljanje knjižnice. V ospredju so bila vprašanja, kakšno knjižnico si mladi želijo, katere dejavnosti jih pritegnejo ter kako lahko knjižnice postanejo prostor druženja, ustvarjalnosti, izražanja mnenj in novih idej. Slišali smo, da mladi še vedno raje primejo v roke pravo knjigo kot e-knjigo. Čeprav ideje za branje dobijo tudi pri spletnih vplivnežih, zelo cenijo šolskega knjižničarja, ki jih dobro pozna in jim zna prisluhniti pri izbiri. Najbolj jih pritegnejo dejavnosti, pri katerih lahko aktivno sodelujejo, sproščeni pogovori o prebranih knjigah in skupne razprave. Hrvaške goste je povsem navdušil slovenski projekt Tačke pomagačke, ki bi ga z veseljem uvedli tudi doma. Že med okroglo mizo se je jasno pokazalo, kako topel in spoštljiv odnos imata knjižničarja z učenci in dijaki. Prav pristen stik in njuna osebna strast do branja sta namreč jedro, iz katerega črpata. Poudarila sta pomen branja za užitek, pri čemer si pomagata tudi z domiselnimi detajli – od zmaja, ki sedi na knjigi in vabi k branju, do privlačnih izdaj z barvnim robom, ki odpirajo vrata v svet fantazije. Prav tako sta izpostavila sodelovanje s splošnimi knjižnicami.
Srečanje je povezalo strokovna spoznanja, praktične izkušnje knjižničarjev in poglede mladih ter spodbudilo razmislek o prihodnosti knjižnic v digitalni dobi.
Strokovno srečanje je bilo pripravljeno s finančno podporo Ministrstva za kulturo in medije Republike Hrvaške.
Zapisala mag. Maja Božič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Foto: Arhiv knjižnice
