Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je gostila 9. festival domoznanstva Domfest 2026, ki ga na dve leti organizira Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) v soorganizatorstvu s knjižnico gostiteljico. V letu, ko novomeška knjižnica obeležuje 80 let delovanja, je srečanje prvič potekalo v Novem mestu. Obiskali so jih kolegice in kolegi, ki se ukvarjajo s področjem domoznanstva in kulturne dediščine, z vseh koncev Slovenije.
Uvodoma so zbrane nagovorili direktor knjižnice Luka Blažič, predsednica Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS Mira Petrovič ter dolgoletni vodja Rokopisne zbirke in nacionalnega literarnega arhiva v NUK mag. Marijan Rupert. Dan je minil v znamenju strokovne razprave na temo literarnih zapuščin in zbirk, ki predstavljajo pomembno pisno kulturno dediščino tako na nacionalnem nivoju kot v posameznih lokalnih okoljih. Literarne zapuščine in zbirke so želeli osvetliti z različnih zornih kotov – spoznati literarna imena, zastopana v njih, kriterije in načine uvrstitve zapuščin v knjižnično zbirko, pogoje njihovega hranjenja in zaščite, dostopnost in uporabnost za različne ciljne skupine ter možnosti njihove prezentacije in promocije.
Strokovno srečanje se je nadaljevalo s svečano podelitvijo Goropevškovih nagrad, namenjenih posameznikom in ustanovam, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju domoznanstva in ohranjanju kulturne dediščine. Zbrane v prenovljenem Narodnem domu sta uvodoma nagovorila podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar in predsednica ZBDS Damjana Vovk.
Tokrat so bile podeljene štiri Goropevškove nagrade, in sicer dve Goropevškovi listini ter dve Goropevškovi priznanji. Goropevškovi listini sta prejela Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine za pomemben prispevek k razvoju domoznanske dejavnosti, ohranjanju in promociji kulturne dediščine, bogatitvi knjižničnih zbirk ter za zgledno sodelovanje s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto ter Občina Vojnik za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, krepitvi lokalne identitete ter spodbujanju kulturnega in družbenega razvoja, za zgledno sodelovanje in povezovanje med lokalno skupnostjo in knjižnico ter za pomemben prispevek k razvoju domoznanske dejavnosti v slovenskem prostoru.
Mag. Nina Hriberšek Vuk iz Mariborske knjižnice je prejela Goropevškovo priznanje za prispevek k razvoju in prepoznavnosti domoznanstva, prispevek h krepitvi ugleda domoznancev v strokovni in širši javnosti ter k njihovemu sodelovanju in povezovanju, za prispevek k prenosu znanj in izkušenj na mlajše generacije ter za razvijanje sodelovanja s kulturnimi ustanovami in posamezniki. Drugo Goropevškovo priznanje je Komisija za Goropevškove nagrade podelila dr. Teji Zorko iz Mestne knjižnice Ljubljana, in sicer za njen izjemen prispevek k razvoju domoznanske dejavnosti, za vzpostavitev sodobnih strokovnih modelov dela, za inovativne pristope pri zbiranju, raziskovanju in promociji kulturne dediščine ter za krepitev sodelovanja med dediščinskimi ustanovami.
Program je povezoval Jani Muhič, v glasbenem programu pa sta nastopila mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran in pianist Damjan Brcar.
Besedilo: Bojana Medle
Fotografije: Boštjan Pucelj
